Vožnja po prehitevalnem pasu, tudi kadar ne prehitevamo, je postala stalnica slovenski cest s tem pa tudi čedalje bolj pereč problem, prometa varnost pa s tem tem vse slabša. Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s Policijo, Darsom, Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom predstavila skupno akcijo Vozi desno, prehitevaj levo!
Vozi desno, prehitevaj levo!
Agencija za varnost prometa želi z akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo!«, voznike ozaveščati o pravilni vožnji po avtocesti. S tem namenom so skupaj s Policijo, Darsom, z Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom pripravili skupno akcijo, s katero voznike pozivajo k pravilni vožnji pa avtocesti, z namenom, da bo promet po avtocesti potekal bolj tekoče in predvsem varneje.
Najbolj obremenjen je štajerski avtocestni krak
Levi prometni pas uporabljamo samo za prehitevanje. Vožnja po levem prometnem pasu v drugih primerih je prepovedana, za kar je zagrožena globa v višini 150 EUR.
Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa je izpostavila:
»Danes v Agenciji, skupaj s Policijo, Darsom in Zavodom reševalni pas, začenjamo z akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo!«. Gre za prvo tovrstno akcijo pri nas, ki je odziv na aktualne razmere na naših avtocestah. Namen akcije je opozoriti voznike, da je prehitevali pas na avtocesti namenjen zgolj in samo prehitevanju, vozni pa vožnji. Z akcijo želimo doseči, da bodo vozniki odgovornejši, naše avtoceste pa varnejše in bolj pretočne.«
Za osveščanje voznikov bodo uporabljali tudi avtocestne portale
Mag. Nataša Kovše, specialist področja v Službi za upravljanje prometa in prometne varnosti, DARS, d. d.:
»V družbi DARS, d. d., ocenjujemo, da je ustrezna uporaba voznih pasov na avtocestah in hitrih cestah zelo pomembna, saj ob upoštevanju drugih prometnih pravil prispeva k pretočnosti in varnosti v prometu. Uporaba voznega (desnega) pasu v normalnih prometnih obremenitvah je pravilna in varnejša kot vožnja vozil po prehitevalnem pasu, pri čemer je vozni pas nezaseden.
Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, GPU, je poudaril:
»Policija tako kot večina uporabnikov avtocest opaža, da vozniki pogosto vozijo kar po levem prometnem pasu in se ne vračajo na desni pas. Zato se velikokrat zgodi, da je prometni tok na desnem pasu hitrejši, kar voznikom povzroča težave, saj se zmanjšuje pretočnost prometa in nastajajo zastoji.
Lansko leto se je na avtocestah pripetilo 515 naletnih trčenj od skupaj 1.956 prometnih nesreč oz. 26 %
Najhitrejša in najcenejša rešitev je v pri nas voznikih
»Pred nami sta dve možnosti. Lahko se prepustimo malodušju in v koloni nesrečni nergamo, se jezimo in izgubljamo živce, lahko pa stvar vzamemo v svoje roke. Potovalni čas lahko hitro in za nič davkoplačevalskega denarja skrajšamo že zgolj s spremenjenim vozniškim slogom. Enkrat smo že dokazali da se da, zdaj je čas, da to postane vsakdanjik. Realnost naše jutranje in popoldanske avtoceste je namreč ta, da se lahko vsi skupaj potrudimo in se peljemo tekoče, manj stresno in bolj ekonomično na primer 60 km/h ali pa se ob zaletavi vožnji nihče ne bo peljal 90 km/h, saj se bomo prej ali slej znašli v zastoju, ki bi se mu lahko izognili,« je dodal Andrej Brglez, raziskovalec trajnostne mobilnosti.
OB VSAKEM ZASTOJU USTVARIMO REŠEVALNI PAS!
Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas je na novinarski konferenci izpostavil pomen reševalnega pasu:
»Vzpostavitev reševalnega pasu ob VSAKEM zastoju lahko odloča o preživetju poškodovane ali kritično obolele osebe. Slovenci smo intenzivno ozaveščanje v zadnjih šestih letih dobro prenesli na ceste, pa vendar več kot polovica zastojev ni pravilno formiranih in onemogočajo neoviran prehod intervencijskim službam. Vsak voznik se mora zavedati, da lahko hitimo na pomoč ravno nekomu od njihovih bližnjih ter da premik z vozilom na skrajno levo ali desno stran avtoceste ne stane nič, lahko pa reši življenje.«
