Šoferski poklic piše takšne in drugačne zgodbe. Tokrat smo po novo zgodbo odšli naproti šoferju, ki s tem poklicem živi že dobri dve desetletji. Jernej Tornar je iz rosno mladega mladeniča, ki je svet tovornjakov spoznaval s pomočjo štopanja in tahografa, je danes prešel v izkušenega voznika, ki je v svoji poklicni karieri prevozil že preko 3 milijone kilometrov.
Veliko odrekanja
Šoferski poklic za voljo svoje zahtevnosti, odrekanja in stresa dandanes ne dobiva velikega zanimanja. Zato smo tokratno zgodbo poslušali z odprtimi usti in jo premlevali še dolgo po našem snidenju. Spoznali smo šofersko pot Jerneja Tornarja, očeta, moža in voznika, ki večji del svojega življenja posveča vozniškemu poklicu in vsemu, kar prinese zraven. Kot se spodobi za pravega šoferja, smo se z njimi dobili kar »na pavzi«, ki jo je opravljal daleč od svojega doma. Zaslužen počitek ni opravljal na avtocestnem počivališču, temveč se je s svojo tovorno kompozicijo odpeljal na obrobje Ljubljane in tako vsaj za kratek čas iz pred oči spustil avtocestne pasove.
20 let poklicne poti
Srečali smo se v restavraciji, kjer si je privoščil topel obed, kar je danes med poklicnimi vozniki prej redkost kot pravilo. Ob našem pogovoru smo hitro uvideli, da danes ne spoznavamo običajnega šoferja, temveč človeka, ki je svojemu poklicu predan domala do popolnosti. Dvajset let, kolikor že traja njegova poklicna pot, uspešno krmari za volanom in družinskim življenjem, kar je pri voznikih mednarodne špedicije sila zahtevna naloga. Jernej se v svetu transporta ni zašel naključno, četudi ni imel ni izhajal iz šoferske družine. Ljubezen do vožnje tovornjakov se je začela v otroških letih, kjer je vsak dan na poti do šole spremljal velikane na cesti.
Vse se je začelo s tahografi
Sledila je srednja šola, kjer je nekega dne je odšel na črpalko in kupil tahografe in si z njimi dnevno pridobil prevoz s tovornjakom. Namreč v tistih časih je veljalo, v kolikor si štopal s tahografom, ti je bil prevoz šoferskega sotrpina hitro zagotovljen. In tako je dnevno prihajal in odhajal v srednjo šolo in pri trem pa do dobra spoznaval šoferski poklic. Prijel se ga je vzdevek »štopar«, kmalu po končani srednji šoli pa je prijel za krmilo tovornjaka FAP MB 1213 in pri prvem prevozniku opravljal lokalne prevoze.
Vojaški inštruktor
Nato je sledil vojaški rok, kjer je je imel vlogo vojaškega inštruktorja, po končanem vojaškem roku pa se je zopet vrnil za volan Mercedesa. Tiste prave šoferske poti so se začele v letu 2000, ko je pri novem delodajalcu začel s prevozi v tujino, predvsem na Madžarsko in Hrvaško. Leta 2004 se je preselil v Intereuropo k novim izzivom naproti. V tem času je spoznal tako rekoč celotno Evropo in se v celoti predal temu poklicu. Njegovo predanost in marljivost so spoznali tudi njegovi nadrejeni, kmalu za tem je odšel v Ljubljano, kjer je po opravljenih vseh izpitih začel z vožnjo izrednih prevozov.
Preko 3 milijone kilometrov
Zatem so sledili še prevozi v farmacijskih branži, toda življenje ima svojo pot, ki jo je prineslo leto 2012 in črni januar, ko je za voljo, da bi preživel več časa z družino vzel nekaj časa za premislek o nadaljevanju poti. Toda ljubezen do poklica je hotela, da se je kmalu vrnili za šoferski volan. Šoferski kilometri so tekli naprej in tečejo še danes, veliko jih je že za njim in še več pred njim. To so izzivi novodobnih nomadov za volanom, med katere spada tudi Jernej Tornar.
Dogodivščin ne zmanjka
Ob pregledu njegove bogate zbirke fotografij, ki jih je napravil na svoji poklicni poti, lahko vidimo, da izzivov in novih dogodivščin nikoli me zmanjka. Od obiskovanja prekrasnih skandinavskih dežel, ki ima v njegovi bogati zbirki posebno mesto, pa vse do nasilnega ropa v cestninskem terminalu v Makedoniji na počivališču. Obe plati sta del transporta, zgodbi nomada za volanom, ki pozna veliko skritih kotičkov Evrope, a tisti najlepši je vendarle doma, v Prekmurju v objemu družine in reke Mure, kjer najde čas tudi zase.
