Prevozniška zgodba nas je tokrat zapeljala v Šempeter pri Gorici, mesto na skrajnem zahodu Slovenije, ki je vpeto med Vipavsko dolino in preko ramena zre v italijansko Gorico. Logistično zelo pomembna prometna povezava med Italijo in Slovenijo, kraj, kjer so svoje mesto našla nekatera slovenska prevozniška podjetja. Med njimi je tudi transportno podjetje Egona Klauta. Prevoznika, ki mu je bil šoferski poklic položen tako rekoč v zibelko.
Začetki s Fiatom
Podjetje ima dolgo tradicijo in pestro zgodovino, ki sta jo začela oče Albin in stric Ivan, sedaj že davnega leta 1965. Ljubezen do tega poklica pa sta prenesla tudi na njihove sinove, med katerimi je tudi Egon Klaut. Svojo šofersko pot je začel z nadaljevanjem družinske tradicije in skoraj 20 let preživel za šoferskim volanom. Njegovi začetki so segali v osemdeseta, tedaj s Fiatom 697, v času, ko je bilo prevozništvo sicer tehnološko manj podprto, a družbeno veliko bolj cenjeno, se rad spominja Egon Klaut.
Dolga zgodovina
Že samo prehod skozi preddverje sedanjega podjetja te popelje skozi dolgo družinsko zgodovino prevozništva. Na steni fotografije, ki vsaka zase govori o svoji zgodbi, trenutku ko je ujeta neizpodbitna ljubezen do tovornjaka. Leta 2001 se družinsko podjetje Prevozništvo Klaut razcepi v dve ločeni enoti Klaut Egon Transport in Klaut Prevozništvo, Egon pa s tem stopi v novo poglavje na svoji poslovni poti. Devet let kasneje pa se preseli na sedanjo lokacijo v Šempeter pri Gorici. Podjetje danes operira z 24 vozili, med katerimi, z izjemo dveh, so vsa Ivecova. Čisto prvi tovornjak Iveco je na dvorišče zapeljal leta 1996, takrat še iz Italije, v delih. Ker ni bilo možnosti po nakupu novih ali rabljenih, so ga preprosto morali sestaviti iz večih tovornjakov.
Med prvimi kupci modela S-Way
Od takrat se v družinskem podjetju držijo te Italijanske znamke. Prednost jim prinaša tudi kakovosten bližnji uradni servis, pri katerem se med vikendi servirajo vozila. Kot Egon sam rad poudari, je z njimi zelo zadovoljen, njegovo podjetje pa je bilo tudi eno prvih, ki je v mesecu novembru prevzelo novo generacijo tovornjakov Iveco S-Way 530. Šoferji so z njima zadovoljni, saj ponujata več prostora in nenazadnje tudi nekaj več varčnosti, hkrati pa preko aplikacije ponujata koristne analize voženj, ki jih s pridom koristijo njihovi vozniki. Danes si Klaut Egon Transport lasti dva, toda zagotovo ne zadnja, saj bodo do konca leta zamenjali še nekaj starejših vozil. Kot pravi prvi mož podjetja, voznega parka v prihodnosti ne nameravajo širiti, več bo poudarka na skladiščni in logistični podpori.
Svetla je tudi prihodnost, saj sta v delovne procese že vpletena oba njegova sinova, ki tako že nadaljujeta bogato družinsko tradicijo. Pri Klautu vse transporte izvajajo v sosednjo Italijo, njihovi vozniki pa so v večini lokalni možje, ki dobro poznajo teren in jezik, kar je pri današnjih prevozih, ki zahtevajo prilagoditev in maksimalno zanesljivost, zelo pomembno. Zagotovo je tudi to eden izmed razlogov, da je podjetje koronsko krizo, ki je še posebej zaznamovalo transport in tudi Italijansko tržišče, dobro preneslo. Dober glas pa se širi v deveto vas, pravi star slovenski pregovor. Dobri delovni pogoji in prosti vikendi danes v šoferski branži pomenijo veliko, če ne celo vse. Vsaj na videz se zdi, da vse to v tem podjetju tudi imajo. To kažejo tudi zaposleni, med njimi celo taki s 25 letnim stažem, kar je v prevozništvu prej izjema kot pravilo.
Ko smo se iz uredništva odpravljali na prvi intervju po krizi nismo vedeli, kaj na čaka, namreč veliko prevoznikov si žal tega obdobja ne bo dobro zapomnila, temu primerno pa je tudi družbena klima. Toda bilo je drugače, spuščajoč pogovor z Egonom Klautom nam je dal hitro vedeti, da so še podjetja, ki delujejo dobro, četudi so razmere na trgu težje in nepredvidljive. Verjetno je težko napovedati kaj bo prineslo jutro, toda vse le ni tako črno in to je pokazalo tudi vreme tistega dne, po obilnem dežju, je posijalo sonce, to naj bo tudi misel vseh nas, ki se tako ali drugače, vsak v svoji gospodarski panogi borimo za boljši jutri.
